Aleksandra Tisa Jelinčič
UVOD
Martinovanje ali martinovo je eno izmed najbolj razširjenih praznovanj v Sloveniji in na Hrvaškem in velja za dan, ko se mošt spremeni v vino. Njegov blagoslov v skladu s šegami in navadami iz preteklosti opravi moški preoblečen v škofa. Danes je obravnavan kot krščanski praznik, čeprav izvira že iz časa poganstva. V novembru so takratni pogani obhajali praznik v čast bogovom v zahvalo za dobro letino, obhajali so tudi koline za prihajajoči zimski čas, ob tem pa so imeli pastirji svoja obredna slavja kjer so se zahvaljevali za dobro pašo. Hkrati pa so ob zahvaljevanju prav tako prosili za ponovno obilje v prihodnjem letu.
MARTINOVANJE V PRETEKLOSTI IN DANES
Sodobno martinovanje se je ohranilo na podlagi šeg in navad, ki so jih prevzeli kristjani. Predvsem zaradi priljubljenosti praznika ga cerkev ni odpravila in ga je raje zaznamovala s priljubljenim Svetim Martinom. Tako se 11. novembra praznuje god Sv. Martina. Uveljavilo se je tudi obdobje martinovanja, saj praznika ne praznujemo le 11. novembra temveč njegovo praznovanje razpotegnemo čez cel teden. Še posebej veselo je takrat, ko praznični dan naleti med tednom in lahko praznujemo dve martinovi nedelji kjer ne primanjkuje vina.
Prihod svetega Martina pomeni pričetek jesenskega pusta, ko si lahko ljudje natočijo novega, čistega vina.
Gotovo vsi poznamo rek, “Svet’ Martin nar’di iz mošta vin’.” Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblečen v škofa, kljub temu pa ga po navadi vselej opravi občinski škof. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci.
LEGENDA O SVETEM MARTINU
Legende o Svetem Martinu se navezujejo na resnično zgodbo o apostolu iz Galije, današnje Francije, kjer je bilo podeželje večinoma pogansko.
Sv. Martin je Slovencem zelo blizu. Rojen v vojaško družino, oktobra leta 316 v Sabariji, je že kot deček je postal kristjan. Njegova pobožnost in njegovo strogo življenje ter skromnost, dobrota in nesebičnost so kmalu spletle okoli njega obilo legend. V svojem času je Martin bil resnični apostol Galije in vzornik mnogim misijonarjem, ki so mu z veseljem posvečali oltarje in cerkve, zlasti v krajih kjer so bila keltska božanstva izrinjena. Tako si lahko razložimo veliko število cerkva, ki so na Slovenskem posvečene svetemu Martinu. Kasneje pa je bil proti svoji volji izvoljen za škofa.
Na sliki je Sv. Martin prikazan kot usmiljen vojščak, ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo polovico dal golemu siromaku. Legenda pravi, da naj bi pozimi, leta 334, pred mestnimi vrati srečal berača brez obleke. Prerezal je svoj plašč in ga polovico dal beraču, da ta ne bi zmrznil ter prav tako lahko skril svojo revščino.
Po njegovi smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika.
MARTINOVA GOSKA IN POJEDINA
Martinovo, tako kot vsi prazniki, ima svoje posebnosti na kulinaričnem področju. Posebno slovesno pa je martinovanje v vinskih krajih. Vse naložijo na mizo, da se kar šibi, saj hočejo s tem pokazati, da je bila letina obilna in da je gospodarstvo dobro.
Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci, ne manjka pa niti vina. Pečena gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, s prilogo mlincev in z rdečim zeljem, je gotovo najznačilnejša kombinacija.
V Beli krajini se na mizi znajdejo suha svinjina, pečeni petelin, ajdova in kvasna potica, pogača in seveda vino. Medtem ko pečena goska ostaja glavna jed v večini slovenskih krajev v Halozah pri Sv. Barbari na mizo postavijo purana oz. tako imenovanega ‘haloškega ftiča’.
Martinova goska izhaja iz legende o Martinovi izvolitvi za škofa. Ta se je skril med gosi, ko so ga iskali, da bi mu sporočili, da je bil izvoljen. Gosi naj bi ga s svojim “gaganjem” izdale in so zato morale na dan njegove smrti umreti. Po vsej verjetnosti je bila gos lahko tudi daritvena žival pri poganskih jesenskih obredjih. Saj je splošno znano da so pogani prerokovali iz drobovine in kosti žrtvenih živali, v tem primeru s pomočjo gosje prsne kosti.
ZAKLJUČEK
Po Evropi martinovo praznujejo zelo drugače. Medtem ko se Slovenci radostimo ob vinu se drugod na različne načine spominjajo svetnika, ki je nesebično delil svoj plašč z beračem.
Znano je praznovanje v Nemčiji oz. tako imenovan Martinstag. Na martinovo se takrat dogajajo značilni Martinovi sprevodi in procesije z laternami in lampijoni katere po navadi nosijo otroci in se z njimi sprehajajo ob petju pesmi. Vključen je tudi mož na belem konju, odet v dolg rdeč plašč, ki igra vlogo sv. Martina. V alpskih deželah se ponekod kurijo tudi Martinovi kresovi, spet drugod slavijo obhodi otrok, ki s si petjem prislužijo darove. V Avstriji na martinovo tradicionalno v gostilnah prvič ponudijo mlado vino.
Portugalci svojo izpeljanko mladega vina uživajo ob pečenem kostanju in karnevalih, kar bolj spominja na pustno veseljačenje in zato martinovanju včasih rečejo kar drugi pust.
Na Nizozemskem procesijo vodi konjenik, v belgijski Flandriji pa otroci dobivajo darila.
SHORT SUMMARY
This holiday, which falls on November 11th, traditionally marked the end of a farming year. It was considered the time to recompense, make amends and finish the year’s business. In shepherding areas, it meant leaving the mountains and bringing the cattle back into the valleys. The regions famous for their wine production have celebrated Martinovo as the day when they get the first wine of the vintage. These celebrations derive from the old pagan times, but were merged with the celebration of Saint Martin’s after the arrival of Christianity.
He started off as a Roman soldier and one of his most famous deeds, most commonly depicted with St. Martin, is when he cut his military red cloak in two upon seeing a beggar freezing in the streets and sharing the half with him. He impressed the city of Tours so much that the people made him the bishop. At Martinovo, St. Martin is believed to turn the must into wine, which is why in a lot of places the wine gets “baptised” on this day. There are big festivities all around Slovenia which include a St. Martin’s feast: a goose filled with apples or chestnuts and red cabbage with mlinci (a type of flatbread) as a side dish. It is said that St. Martin did not want to become a bishop and the citizens of Tours gave him this title against his wish. When he heard this news, he tried to hide amongst some geese but they gave his location away with their honking.
Because of this betrayal, the geese are punished and must die on St. Martin’s Day. Martinovo isn’t just celebrated in Slovenia, it is also celebrated by several European countries. One of those is Germany when on Martinstag large processions take place with children singing in St. Martin’s honour while parading with lanterns beside a horseback rider who is said to represent the previously mentioned saint.
BESEDILNI VIRI
Ustni viri:
Moj stari oče po telefonu dne 26.11.2020 ob 19.32. je zagret vernik, vinogradnik in obožuje martinovo tako, da sem ga poprosila za večino informacij.
Elektronski viri:
Martinovanje nekoč in danes, 2011, Najdeno: 28.11.2020; 10:08. Dosegljivo na spletnem mestu: https://mojaslovenija.net/tudi-okoli-martinovega-je-veliko-pregovorov-drijo/
Praznik rodovitne jeseni,leto ni znano, I feel sLOVEnia. Najdeno: 28.11.2020; 14:55. Dosegljivo na spletnem mestu: https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/martinovanje-veselje-ob-novi-letini-vina
Martinstag – The coming of winter, 2018, Deutsch Centre International. Najdeno: 28.11.2020; 21:03. Dosegljivo na spletnem mestu: https://www.deutschcentre.com/single-post/2016/11/10/martinstag-the-coming-of-winter
Martinstag and St. Martin, leto ni znano, Humboldt American Press. Najdeno: 28.11.2020; 21:12. Dosegljivo na spletnem mestu: https://www.german-way.com/history-and-culture/holidays-and-celebrations/martinstag-and-st-martin/
SLIKOVNI VIRI:
Slika 1: MLINAR, Boris, datum neznan, Blagoslov vina. Najdeno 30.11.2020; 12:04. Dosegljivo na spletnem mestu: https://www.zupnija-sentvid.si/2019/11/martinovanje-v-sentvidu/
Slika 2: avtor neznan ,10. november 2019,, Sveti Martin odreže del svojega plašča golemu beraču. Najdeno 30.11.2020; 12:20. Dosegljivo na spletnem mestu: https://portal-os.si/martinovo-je-tudi-jesenski-pust/
Slika 3: avtor neznan, 2. 11. 2017, Tradicionalna martinova pojedina z gosjo, mlinci in blagoslovljenim vinom. Najdeno 30.11.2020; 13:00. Dosegljivo na spletnem mestu: https://www.nadlani.si/wp-content/uploads/2017/11/martinovo2.jpg
Slika 4: Wikimedia Commons, datum neznan, Otroci med zbiranjem darov za Martinstag v Nemčiji . Najdeno 30.11.2020; 17:46. Dosegljivo na spletnem mestu: https://www.german-way.com/history-and-culture/holidays-and-celebrations/halloween-and-martinstag/